info@ooz-sb.si  
 DOMOV
 PREDSTAVITEV
 AKTUALNO
 ČLANKI
 OBRAZCI
 POČITNIŠKE KAPACITETE
 FOTOGALERIJA
IMENIK OBRTNIKOV
Vsebina samo za Člane OOZ Slov. Bistrica
 
  STATISTIKA  
   
  Obiskovalec št.:  
  5109  
   
  Danes smo:  
  28.3.2024, 10:33:2;  
  ZANIMIVE POVEZAVE  
   
 
POSTANITE ČLAN
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBRTNIK-PODJETNIK
SVETOVALNI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER OZS
MOZAIK PODJETNIH - UGODNOSTI
MOZAIK PODJETNIH - POČITNICE
MOJ OBRTNIK
NAŠA FACEBOOK STRAN
OZS NA TWITTERJU
KATALOG ČLANOV OOZ SLOVENSKA BISTRICA
 
 
 
 
 
[21.01.2009]

   105. obletnica usnjene galanterije in tapetništva Kolar

Franc Kolar je na območju Slovenske Bistrice eden redkih obrtnikov z dejavnostjo usnjene galanterije in tapetništva. Po sto-petih letih družinske dejavnosti, dve leti pred upokojitvijo pravi, da storitvene obrti malih obrtnikov, ki so v starih časih bili zelo spoštovani, danes nimajo več prihodnosti. »Svoje je naredila industrija, tej pa mali obrtniki ne moremo konkurirati. Nasploh pa obrtniki v uslužnostnih obrteh nimajo več takšne perspektive,« ugotavlja dolgoletni slovenjebistriški obrtnik.
Francev dedek Josef Kolar je v Slovenski Bistrici, na Leskovarjevi ulici, z obrtjo začel leta 1904: »Takrat je delal predvsem konjsko opremo, kot so usnjena sedla, platnena pokrivala in madrace, ki jih je izdeloval iz žime, volne in trave. To so bili časi, ko se je pri njem tega poklica izučilo ogromno vajencev. Po njegovi upokojitvi leta 1932 je obrt prevzel oče Jože, ki je nadaljeval delo v njegovi delavnici. Med drugim je delal konjsko opremo tudi za grofa Attemsa. Kasneje je delavnico preselil na Partizansko cesto, nekoliko hiš nižje od današnje Kolarjeve delavnice, kjer je začel izdelovati artikle za industrijo. To so bili razni platneni filtri za Tovarno olja Gea Slovenska Bistrica, cerade za takratno Lesno industrijsko podjetje LIP ter osebna zaščitna sredstva za tovarno Impol in bistriško Steklarno. Oče je tudi že imel štiri zaposlene in tudi on je izučil veliko število vajencev,« pripoveduje Franc Kolar.
Tapetnistvo Kolar 1Nato je, kljub končani srednji gradbeni šoli in prvih poskusih študija ekonomije na VEKŠ-u v Mariboru, pred 38 leti Franc prevzel očetovo obrt: »Oče je rekel, da če nobeden od naju z bratom Borisom ne bo nadaljeval obrti, jo bo zaprl. Boris se je sicer sprva izučil za tapetnika, potem pa se preusmeril na učiteljišče, kjer je tudi dobil službo in šel učit. Tako sem jaz napravil mojstrski izpit za tapetnika in v začetku leta 1972 s takrat štirimi zaposlenimi prevzel očetovo obrt.«
Nadaljeval je z obnovami sedežnih garnitur in drugih platnenih in usnjenih izdelkov, ki so jih naročale stranke, izdelal je tudi kar nekaj ženskih torbic, za industrijo pa poleg osebnih zaščitnih sredstev oblazinjal notranje dele avtomobilov, popravljal in izdeloval cerade, usnjene jermene, torbe za orodja in druge izdelke in polizdelke.
Tapetnistvo Kolar 5Poleg tega, da je v delavnici z nabavo raznih orodij ter sodobnejših šivalnih in sekalnih strojev posodobil strojni park, je leta 1993 na Partizanski ulici, kjer je tudi delavnica, odprl še prodajalno usnjene galanterije in notranje dekorativne opreme, kjer še danes prodaja ročne torbice, denarnice, pasove, preproge, dekorativne tkanine, prte in ostalo opremo za dom.

Stare dunajske šole ni več
Tapetnistvo Kolar 3Najlepša leta so bila v času nekdanje Jugoslavije, ko so imeli največ dela. »Bilo je veliko zdravih firm, ki so potrebovale polizdelke, ki smo jih izdelovali obrtniki, bilo pa tudi ni uvoza, ki bi nam konkuriral.« Franc je takrat zaposloval pet delavcev, v obrt je bila vključena tudi žena Silva, ki je skrbela predvsem za računovodski del in za finance. Imeli so ogromno dela za vseh osem zaposlenih. »Delali smo sto na uro! Problem je z mladimi, ki se ne vključujejo v takšne in sorodne dejavnosti. Sistem 'alte Wiener Schule' (stara dunajska šola, op. p.), po katerem smo vzgojeni mi, da je treba za denar delati in spoštovati vsak cent, danes ne velja več. Sicer pa se v filozofijo mladih ne bom spuščal. Šola za tapetnike je v Škofji Loki, vendar, kolikor mi je znano, sta letos vpisana samo dva učenca,« še primerja Franc nekdanje čase s sedanjimi, ko vključno s svojim sinom Gregorjem zaposluje tri delavce. »Vsa leta smo se in se še prilagajamo trgu oziroma strankam in njihovim željam. Smo
univerzalni. Samo keksov ne delamo, drugo pa vse delamo,« se še pošali.
Tapetnistvo Kolar 6»Okoli leta 1980 je prišlo do preobrata, ko so takratni trendi narekovali izdelke iz umetnega usnja. Tako je umetno usnje, ki je občutno cenejše, cenovno izpodrinilo pravo usnje. Danes je v bistvu industrija naredila svoje. Izdelki, kupljeni v trgovini, so veliko cenejši, kot če bi jih naredili v naši delavnici. Kitajski industriji, kar zadeva ceno, obrtniki ne moremo konkurirati, po kvaliteti pa še vedno trdim, da je naša veliko boljša. Kdor zna ceniti naše delo in materiale, bo še vedno naročil izdelek pri nas. Sicer pa menim, da tapetniki, krojači, čevljarji in sorodne obrti danes nimajo več perspektive. Res je, da bodo, predvsem v času recesije, občani še bolj potrebovali naše storitve popravil, ker ne bodo imeli denarja, da bi kupili nov izdelek, vendar menim, da bodo tudi naše ure dela za njih predrage. Do upokojitve imam še dobro leto in pol, potem bomo pa videli,« pravi Franc danes, ko njihova družinska tradicija obrti vseh treh Kolarjev skupaj šteje sto-pet let, sam pa jih be
leži 38, za kar je od Območne obrtne zbornice Slovenska Bistrica prejel tudi priznanje.
Tapetnistvo Kolar 2Ker je tudi velik ljubitelj umetnin, se v pokoju ne bo dolgočasil. V srednjih letih je začel slikati in kipariti. V svoji zbirki ima danes veliko umetniških slik in kiparskih skulptur, ki jih je razstavljal v Svetozarevu, Slavonskem Brodu, Hlebinah, na Ptuju in v domačih okoliških krajih. Ponosen je tudi na dva svoja kipa, ki stojita v bližnjih Makolah, ko je letos in lani sodeloval na tamkajšnjem festivalu Forma viva. »V tistem okolju sta nekaj posebnega, ker sem kot dodatek uporabil usnje,« še ponosno pove.
»Pa, zapišite še, da imamo pridne zaposlene delavce,« še ob odhodu doda žena Silva.

Irena BRDNIK
Foto: Irena Brdnik,
arhiv tapetništva Kolar

 
 
 
KONTAKT-LOKACIJA
Območna obrtno-podjetniška
zbornica Slovenska Bistrica

Špindlerjeva 2e
2310 Slovenska Bistrica

TELEFON
02 818-14-84

FAX
02 818-31-10
 
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK-PETEK
7.00 - 15.00
SREDA
7.00 - 17.00

URADNE URE

PONEDELJEK IN PETEK
8.00 - 14.00
SREDA
8.00 - 16.30
 
PREDSTAVITEV
...Velike spremembe, ki jih je obrt doživljala skozi čas, so jo naredile še močnejšo.
Bistvene spremembe v odnosu do obrtništva smo v Sloveniji pričeli doživljati po osamosvojitvi, ko so nastopile velike družbene spremembe, ko so bile odpravljene ideološke ovire, zaradi katerih morda v preteklosti nismo mogli v popolnosti oživeti prizadevanj za razvoj obrti... [Preberi več]