info@ooz-sb.si  
 DOMOV
 PREDSTAVITEV
 AKTUALNO
 ČLANKI
 OBRAZCI
 POČITNIŠKE KAPACITETE
 FOTOGALERIJA
IMENIK OBRTNIKOV
Vsebina samo za Člane OOZ Slov. Bistrica
 
  STATISTIKA  
   
  Obiskovalec št.:  
  17567  
   
  Danes smo:  
  4.10.2024, 7:43:40;  
  ZANIMIVE POVEZAVE  
   
 
POSTANITE ČLAN
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBRTNIK-PODJETNIK
SVETOVALNI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER OZS
MOZAIK PODJETNIH - UGODNOSTI
MOZAIK PODJETNIH - POČITNICE
MOJ OBRTNIK
NAŠA FACEBOOK STRAN
OZS NA TWITTERJU
KATALOG ČLANOV OOZ SLOVENSKA BISTRICA
 
 
 
 
 
[12.05.2009]

   FOTO VIDEO STUDIO BRBRE

Samo Brbre: "V obrti moraš vse vedeti, znati, narediti"

Zelo mlad se je podal na samostojno obrtniško pot. Zelo mlad je bil izvoljen za predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica. In zelo mlad je še danes med poslanci Obrtne zbornice Slovenije.
Fotografija ga je vnela že v osnovni šoli. Kljub temu zaradi šolanja ni zapustil domačega gnezda, ampak je izbral drugo smer. Po končani srednji tehnični šoli je v Mariboru poskusil še s študijem prava. A na koncu je vendarle zmagala fotografija. In tako je začel. Iz šole v obrt, kjer se je v nekaj letih skokovito povzpel in razširil obzorje na področju svoje stroke in statusa obrtnika. Kot takrat najmlajši predsednik bistriške zbornice je tudi tam v obdobju dveh mandatov, kolikor ji je predsedoval, pokazal svoje drzne ambicije.
Samo Brbre 4
Ker je v tistih časih šola za fotografski poklic bila samo v Ljubljani, po duši pa je Samo Brbre bolj lokal-patriot, kot pravi, se po osnovni šoli ni odločil za šolanje za fotografa, čeprav ga je ta stroka veselila že od sedmega razreda. "Nekako sem se tudi bal, da bom, če bom odšel v Ljubljano, tam ostal, kar se pogosto dogaja drugim. Pa tudi šola je bila bolj usmerjena v umetniško fotografijo, jaz pa sem želel fotografsko dejavnost, usmerjeno komercialno, kot način preživljanja."
Zato se je po končani srednji šoli in krajšem študiju prava v Mariboru začel izobraževati na raznih izobraževanjih, se učil po izkušnjah drugih, "največ pa v svoji praksi, in na svojih napakah. Ko je stvar prerasla meje hobija in ljubiteljstva, sem odprl dejavnost," pripoveduje o prvih začetkih.
Začel je leta 1990, doma, v kleti, kjer so naredili prvi fotografski atelje s profesionalno osvetlitvijo. "Nato smo leta 1992 v najem vzeli prostore v hiši Mlakarjevih, v Ozki ulici v Slovenski Bistrici, kjer imamo dejavnost še danes. Preuredili smo prostore, nato pa mi je lastnik naenkrat ponudil odkup polovice hiše. S pomočjo kredita sem se odločil za nakup. To je bilo moje prvo srečanje z birokracijo -s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, s tehničnim pregledom, uporabnim dovoljenjem in s temi zadevami. Hišo smo podrli in uredili nove prostore - v spodnjih smo opravljali fotografsko in video dejavnost, zgornje prostore sem oddal v najem podjetju MSK, da sem lahko, tudi s pomočjo te najemnine, odplačeval kredit. V času, ko smo gradili lokal, sta nam na pomoč priskočili družini Turk Magde in Leopolda, in Adela Kos, mama gospe Magde. Za pol leta so nam odstopili prostore, kjer je potem bila čajnica, tako da smo lahko dejavnost nemoteno opravljali naprej. Za to sem jim še danes zelo hvaležen. Zdaj imamo v s
podnjih prostorih fotografsko dejavnost, na vrhu pa svoje pisarne, video studio in delavnico za okvirjanje slik."
Še bolj se tudi posvečajo osebnim fotografskim in video storitvam, še bolj so se specializirali za poročno in portretno fotografiranje, delajo tudi na področju videa in uokvirjanja. "Vse bolj dokazujemo, da smo tudi v tem dobri. Ves čas se moramo dokazovati tudi v kvaliteti in v novih idejah in ponudbi."
Samo Brbre 3
Vzporedno predan tudi domači zbornici

Vzporedno je bil aktiven tudi v svoji stanovski organizaciji - pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Slovenska Bistrica, kjer je bil hitro izvoljen za predsednika. Krmilo je uspešno vodil dva 4-letna mandata: "Vesel sem, da smo v tistem času prišli do lastnih prostorov, da ima zbornica dobre pogoje za delo in za izvajanje vseh aktivnosti, ki jih izvaja za svoje člane. V tistem obdobju smo tudi skupaj z občino in takratnim Klubom podjetnikov organizirali sejme v športni dvorani, kateri so bili zelo dobro obiskani. Poleg tega smo takrat nakupili dobršen del počitniških kapacitet, kar je, glede na odziv obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, bila dobra odločitev. Naša zbornica je še ena redkih, ki še sploh nudi takšne ugodnosti svojim članom. Vendar je bilo v osmih letih še precej ostalih stvari, ki bi jih še lahko našteval."

"Zelo dobro sem sodeloval tudi s sekretarji - s tedanjo sekretarko zbornice Zofko Skrbiš, prav tako z njenim naslednikom Stankom Petkom, in prav tako zelo dobro sem sodeloval s sedanjo sekretarko Stanko Kelih. Predsedoval sem namreč ravno v obdobju, ko so se menjali trije sekretarji. Tu bi rad poudaril še, da je sedanja sekretarka Stanka Kelih bila izredno velika pridobitev za zbornico, saj je sekretarka steber strokovnega dela zbornice. Imamo najboljše, kar smo lahko dobili. Pred prihodom na zbornico je imela veliko izkušenj z davčnega področja, zelo hitro se je dobro podkovala tudi na ostalih področjih. S to svojo strokovnostjo zna pomagati obrtnikom na katerem koli področju. Tudi sam sem se večkrat obrnil po strokovni nasvet na zbornico, ko se mi je pokazalo določeno vprašanje pri moji dejavnosti."
Samo Brbre 1
Poslanec v skupščini Obrtne zbornice Slovenije

Nato je bil izvoljen še za poslanca v skupščini Obrtne zbornice Slovenije, kjer še danes uspešno zastopa interese domačih oziroma štajerskih obrtnikov. "Pri Obrtni zbornici Slovenije mi je všeč to, da je bil predsednik Miroslav Klun iz Sežane, predsednik upravnega odbora Štefan Pavlinjek, ki je novi vršilec dolžnosti predsednika zbornice, pa je iz Prekmurja, pa tudi sicer ne opažam, da bi bilo delovanje zbornice centralistično naravnano. Pogosto se izvajajo regijski posveti, kjer zbornice vzhodne regije zavzamejo določena stališča, ki se kasneje v Ljubljani več ali manj soglasno zagovarjajo, oziroma podprejo."

"Kar srce me boli, ko slišim, kako nekateri obrtniki kritizirajo, da morajo plačevati članarino zbornici, v bistvu se pa sploh ne zavedajo, kaj vse lahko na zbornici dobijo, če pa ne gredo niti blizu in jo enostavno ignorirajo. Žal mi je tudi, da niti lokalnega obrtniškega časopisa ne prelistajo, kaj šele, da bi prebrali revijo Obrtnik, kjer je veliko strokovnih napotkov. V bistvu lahko od zbornice dobijo veliko več, kot vložijo."

Še vedno pa je aktiven tudi v domači zbornici - je član upravnega odbora, skupščine in organizacijsko-kadrovske komisije. Zato še ima boljši vpogled v delovanje obeh zbornic - domače in republiške: "Obe zbornici sta se zaradi uvajanja novega načina pobiranja članarine morali začeti obnašati tržno, saj zdaj v zbornice priteče manj sredstev. Včasih so bili seminarji za obrtnike zastonj, zdaj morajo člani manjši del kotizacije plačati sami, kljub temu pa zbornica pokrije velik delež. Strokovni seminarji, ki jih pripravljajo, so zelo dragi, so pa potrebni za opravljanje dejavnosti in tudi za nadgrajevanje in izpopolnjevanje znanja - seveda za tiste, ki so za to zainteresirani. Poleg tega so zbornice prevzele del dela Upravnih enot in davčne uprave, saj obrtniki lahko registracijo dejavnosti opravijo na zbornici. Tu mislim na točko e-VEM. Kar pa še bolj potrjuje strokovnost zbornice."
In kako je z nasledniki doma? "Bom tako rekel. Matic je še premajhen, za Evo bo vsekakor prej prišel čas odločitve, kaj bo v življenju delala, s čim se bo ukvarjala. Če se bosta odločila za ta poklic, ju bom vsekakor izobraževal in vzgajal v tej smeri, da imata doma zastavljene temelje, ki jih je potrebno nadgrajevati, ne samo, da nadaljujeta neko ustaljeno pot. Vse prevečkrat se dogaja, da nekateri nasledniki mislijo, ko prevzamejo obrt ali podjetje in vpeljan posel, da je staršem vse to 'iz neba padlo' in se ne zavedajo, s kakšnim trudom in garanjem so starši vse to ustvarili. In takšni tudi ne nadgrajujejo, temveč samo črpajo ustvarjeno."
Irena BRDNIK
Foto: arhiv Samo Brbre


 
 
 
KONTAKT-LOKACIJA
Območna obrtno-podjetniška
zbornica Slovenska Bistrica

Špindlerjeva 2e
2310 Slovenska Bistrica

TELEFON
02 818-14-84

FAX
02 818-31-10
 
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK-PETEK
7.00 - 15.00
SREDA
7.00 - 17.00

URADNE URE

PONEDELJEK IN PETEK
8.00 - 14.00
SREDA
8.00 - 16.30
 
PREDSTAVITEV
...Velike spremembe, ki jih je obrt doživljala skozi čas, so jo naredile še močnejšo.
Bistvene spremembe v odnosu do obrtništva smo v Sloveniji pričeli doživljati po osamosvojitvi, ko so nastopile velike družbene spremembe, ko so bile odpravljene ideološke ovire, zaradi katerih morda v preteklosti nismo mogli v popolnosti oživeti prizadevanj za razvoj obrti... [Preberi več]