info@ooz-sb.si  
 DOMOV
 PREDSTAVITEV
 AKTUALNO
 ČLANKI
 OBRAZCI
 POČITNIŠKE KAPACITETE
 FOTOGALERIJA
IMENIK OBRTNIKOV
Vsebina samo za Člane OOZ Slov. Bistrica
 
  STATISTIKA  
   
  Obiskovalec št.:  
  1468  
   
  Danes smo:  
  19.4.2024, 17:36:4;  
  ZANIMIVE POVEZAVE  
   
 
POSTANITE ČLAN
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBRTNIK-PODJETNIK
SVETOVALNI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER OZS
MOZAIK PODJETNIH - UGODNOSTI
MOZAIK PODJETNIH - POČITNICE
MOJ OBRTNIK
NAŠA FACEBOOK STRAN
OZS NA TWITTERJU
KATALOG ČLANOV OOZ SLOVENSKA BISTRICA
 
 
 
 
 
[09.06.2009]

   INTERVJU: OLGA KALAN, gostinka in predsednica bistriške obrtne zbornice

Brez domačega gosta gostinska hiša nima življenja oziroma duše

Potem, ko si je Olga Kalan, rojena 16. julija 1952 na Ptuju, po poklicu hotelski tehnik, svojih prvih deset let službovanja nabirala izkušnje na področju turizma v mariborski Turistični agenciji TTG, nato pa še dve leti vodila Železničarski dom na Pohorju, je leta 1982 stopila na samostojno obrtniško pot. Takrat najbrž ni slutila, da bo iz takrat ustanovljene Kalanove gostilne z eno posebno sobo in "šank prostorom" nastalo gostišče s kapaciteto 160-ih gostov, da bo leta 2007 praznovala 25. obletnico delovanja in da bo nekoč celo predsedovala stanovski organizaciji, kateri pripada.
Ob možu Jožefu in hčerki Simoni ji je uspelo, da je danes tudi srečna babica dvema vnukoma -Urbanu in Tinkari.
Ob vsem pa ni pozabila tudi na svojo stroko - sebe in svoje zaposlene - trenutno so štirje zaposleni in dva učenca - nenehno izobražuje na področju umetnosti kulinarike in sommelierstva, s tekmovanj Gostinsko turističnih zborov, kjer vsako leto poteka srečanje gostinske elite, namreč odnašajo zlata, srebrna in bronasta priznanja.
In kaj je njen hobi? "Delo," ambiciozno pove.

* Na volilni skupščini pred dvema letoma so vas poslanci ponovno soglasno izvolili v drugi mandat.
"Moram reči, da je to častna funkcija, zato se zahvaljujem za zaupanje vsem, ki so me izvolili. Delam z vso svojo močjo in poskušam čim uspešneje krmariti med interesi obrtnikov in zakonodajo."
* Predsednica Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica ste drugi mandat, kar poznavalci ocenjujejo za optimalno. Ali tudi vi menite, da je po šest-letnih izkušnjah predsedovanje oziroma zastopanje obrtniških interesov lahko še intenzivnejše?
"Ja, to je res. Prva štiri leta, kljub temu, da sem vsa leta že članica upravnega odbora, so bile še določene nove zadeve, ki sem jih mogla spoznati. To so aktivnosti na nivoju Obrtne zbornice Slovenije, kar pa ni ozko področje. Drugi mandat zdaj lahko že delam boj intenzivno, tudi zato, ker se, predvsem na nivoju državne zbornice, že bolje poznamo. Prenašanje informacij in krmarjenje med lokalno in slovensko zbornico je zdaj veliko lažje, ker stvari že bolje poznam."
* V vašem obdobju predsedovanja je prišlo do spremembe višine članarine območne obrtno-podjetniške zbornice. Ali menite, da je novi, poenoten znesek, ki zdaj ni odvisen od podjetnikovega prometa, do obrtnikov bolj pošten?
"Z novim obrtnim zakonom smo v letu 2007 pričeli tudi z novim načinom obračuna članarine. Obrtni zakon namreč določa enotno članarino za vseh 62 zbornic in sicer znaša članarina od 10 do 50 evrov mesečno za posameznega člana. Višina članarine je odvisna od števila zaposlenih pri obrtniku v posameznem mesecu. Nov način obračuna članarine, ki je v vsej Sloveniji enak je zagotovo bolj pravičen za člane, saj član v Ljubljani plačuje enako članarino kot član v Slovenski Bistrici ali Rušah. Na zbornicah se pa seveda moramo potruditi, da član dobi tudi enako kvalitetno storitev, ne glede na to, na kateri zbornici je član. Če se pa malo pošalim, je pa višina članarine približno vrednost ene kave na dan."
Olga Kalan P5190003
Zbornica v lokalni skupnosti

* Kaj menite o dveh velikih investicijah v Slovenski Bistrici - o proizvodno-obrtni coni in o projektu Alureg? Bodo na teh območjih svoj prostor pod soncem lahko našli tudi zasebniki?
"Vsekakor, kar nekaj naših podjetnikov je v obrtni coni že kupilo zemljišča. Pri tem moram poudariti, da naša zbornica zelo dobro sodeluje z RIC-em. Sekretarka Stanka Kelih je članica Sveta RIC-a, tako da informacije dobivamo iz prve roke, prvi izvemo za vse nove projekte, hkrati pa imamo možnost vplivati na nekatere odločitve, da so bolj ugodne za obrtnike. Sicer pa zelo pozitivno gledam na te investicije, saj gre za dokaj realne projekte."
* V sedanjem mandatu občinskih svetov občin Slovenska Bistrica in Oplotnica je kar nekaj svetnikov tudi iz obrtniških vrst, ki zastopajo predvsem interese obrtnikov. Ali sodelujete z njimi?
"Sodelujemo. Še posebej v novem mandatu, ko je svetnikov več kot v prejšnjih letih, je sodelovanje in vplivnost boljša. Poleg tega so nekateri svetniki hkrati še člani skupščine in upravnega odbora bistriške zbornice; to so Rozalija Lešnik, Silvester Fajs in Vladimir Globovnik."

Že leta v katalogu dobrih gostiln

* Pa se dotakniva še vaše dejavnosti - gostinstva. Glede na zakone, ki jih je v zadnjem času sprejemala vlada, ste gostinci najbolj na udaru. Po žepu ali po žepih občanov je udaril alkoholni zakon, protikadilski zakon, zelo zahteven je Hassap sistem, pa glasba, ki jo morate plačati, če jo vrtite v lokalu, nazadnje pa 1. marca letos še dvig trošarin na alkoholne pijače. Menite, da ste zaradi tega zapostavljeni v primerjavi z drugimi dejavnostmi?
"Ne vem, če je izraz zapostavljeni pravi. Je pa res, da se nam to pozna pri dnevnih iztržkih. Predvsem pozimi, ko gostje ne morejo kaditi v prostoru, kjer so včasih radi dlje časa poklepetali ob prižgani cigareti in pijači. Tega ni več, vsaj pozimi ne. Nadalje, alkoholni zakon se morda bolj pozna tistim, ki odpirajo lokal v zgodnjih jutranjih urah, ko gostje zaužijejo kakšno žgano pijačo - ta nas, ki odpiramo ob 9. uri, ni tako prizadel. Če nadaljujem, so tu tri institucije, ki pobirajo denar za predvajanje glasbe v lokalih: ZAMP, SAZAS in IPF. Skupaj nas to stane od 50 do 100 evrov na mesec, nekatere še več. Znesek je v primerjavi z drugimi državami visok. Glede zadnje - marčevske podražitve alkohola, če spet govorim o naši gostilni, pa opažam, da se ne pije manj ravno od 1. marca letos, ampak se je manj alkohola pilo že prej, ko je stopil v veljavo prometni zakon, malo pa vpliva na to tudi recesija."
* Omenili ste recesijo. Se ta pozna?
"Sigurno. Čuti se pri potrošnji gostov. Vedno več je brezposelnih in pregovor, da se tudi v slabih časih zahaja, v oštarije ni povsem točen, saj se ljudje zavedajo, da je potrebno poskrbeti najprej za preživetje, šele nato za zabavo."
* Pred dvema letoma ste praznovali okroglo, 25. obletnico delovanja vaše gostinske dejavnosti, ki ste jo tudi primerno obeležili. Kdo so vaše najzvestejše stranke?
"Na to obletnico sem zelo ponosna, saj sem s tem dogodkom izkazala zahvalo vsem rednim in občasnim gostom za obiske v naši hiši.
Naši obiskovalci prihajajo iz vseh koncev Slovenije, tudi iz državnih krogov … Seveda pa štejejo tudi domači gostje, ki dajejo naši hiši občutek domačnosti, in na tem vsa leta gradimo in dajemo poudarek. Brez domačega gosta hiša nima pridiha domačnosti.
Res pa je, da se cela ekipa trudi obdržati renome dobre gostilne, ki smo jo skupaj uspešno gradili več kot deset let. To dokazujejo priznanja iz GTZ-jev . Veliko naredim tudi na nenehnem izobraževanju ter spremljanju novosti na kulinaričnem in vinskem področju. Naša ponudba je široka, vse od malic, kosil-menijev, razna osebna in poslovna srečanja, poroke, obletnice … preizkusite nas.
* Znani ste tudi po dobrih sommelierkah, ki na tekmovanjih dosegajo vrhunske rezultate. Prav tako je s postrežbo hrane …
"V hiši smo trije sommelierji - uslužbenki sta končali 1. in 2. stopnjo, jaz pa 1. stopnjo. Nadgradnja tega je Food & beverage manager- direktor hrane in pijač, ta naziv sem pridobila leta 1999. Za tovrstno izobraževanje sem se odločila zato, ker so se punce bolj posvetile vinskemu delu, jaz pa prehrani. Tako se lepo dopolnjujemo pri sestavi zahtevnejših menijev. Naj omenim še to, da sta Simona in Ana preizkuševalki vin, ki deluje v okvirju vinskih svetovalcev. Vsako leto sta v skupini, ki izbira vina k določeni vrsti hrane, kot na primer 'Špargljevo vino', najboljši Rizlingi, in tako naprej. Prav tako se izobražuje kuharska ekipa, ki nujno sledi smernicam zdrave prehrane, letnim časom, poslovnim jedilnikom, poročnim jedilnikom in otroški pestrosti v prehrani. Ob tem bi povedala še to, da smo lepo utečen delovni team."
* Že dlje časa ste tudi v katalogu dobrih gostiln, pa še kje na novo?
"Da, smo v reviji 'dobre gostilne', ki jo izdaja Turistična zveza Slovenije, v reviji Konzum, v knjigi 110 najboljših slovenskih gostiln, v avstrijski potovalni knjižici Links und rechts - levo in desno je lepše od avtoceste, in še kje.
* Nasploh ste znani po okusni in lepo postreženi hrani. Kaj bi priporočali nekomu, dobremu kulinariku, ki pride k vam in želi pojesti nekaj posebnega, na primer?
"Predvsem času primerno izbrano hrano. Upoštevati je treba želje gostov in uskladiti vse to z estetiko - očem in okusu zadovoljivo. Poleg standardne ponudbe pripravljamo še jagnjetino, divjačino na več načinov, s poudarkom na filejih po naši recepturi, ki smo jo podedovali po moji tašči Zaliki Kalan, ki je bila odlična kuharica. Moja posebnost pa so nadevane postrvi z različnimi nadevi - posebnost je nadev z jurčki in z lignji. Poleg tega sta naši posebnosti še žrebiček, noj v vinu. Nudimo tudi vrsto prilog in vrsto različnih peciv, ki jih izdelujemo doma."

O obrtni zbornici
"Tisti, ki koristijo storitve, ki jih nudi zbornica, vedo, da lahko od zbornice veliko dobijo. Tisti, ki ne, pač godrnjajo sto-krat uporabljeni stavek 'nič nimam od zbornice'."

* Če se še malo vrneva k zbornici in vašemu predsedovanju. Kašna je trenutna situacija zbornic - republiške in domače?
"Kar je bilo po zakonodaji možno, je, gledano z mojega vidika, Obrtna zbornica Slovenije skupaj z vsemi 62 območnimi obrtno-podjetniškimi zbornicami uspela na več področjih. Sicer ne v sto-odstotni meri, ampak pri vseh zahtevah, ki jih postavljamo preko foruma 'zahteve slovenske obrti', ki poteka vsako leto maja v Portorožu, in na katerega prihajajo ministri iz vseh področij, ki se dotikajo obrtniške problematike. Takrat jim predsedniki in poslanci zbornic ter ostali obrtniki, ki se udeležijo foruma, predstavimo problematiko obrtništva. Moram reči, da se je na teh forumih rešilo kar nekaj težav, med drugim tudi zloglasne olajšave. Prav zato obrtniki potrebujejo zbornico, ker je ta edini partner oziroma sogovornik z državo, ki se poteguje za dobrobit malega obrtnika. Zato ne razumem nekaterih obrtnikov, ki pravijo, da zbornice ne potrebujejo. Sploh se namreč ne zavedajo, da sami kot posamezniki proti državi ne bi uspeli v taki meri kot v organizaciji OZS in OOPZ."
* Kaj še konkretno lahko obrtniki dobijo od zbornice?
"Za članarino, ki jo plačujejo, imajo zagotovljena izobraževanja, ki so zelo pomembna v tem času, ažurno informiranje o raznih spremembah v zakonodaji, v prihodnje pa na naši zbornici želimo še bolj ustvariti okolje, v katerem bodo podjetniki in družinska podjetja lahko uspevala in bo podjetništvo nagrajeno. Radi bi tudi zagotovili, da bodo pošteni podjetniki v stečaju kmalu dobili nove priložnosti, delali bomo v skladu z načelom 'najprej pomisli na male', zagotovili odziv javnih uprav na potrebe malih in srednje velikih podjetij, prilagodili orodja javne politike potrebam malih in srednje velikih podjetij, s čemer bi olajšali sodelovanje teh podjetij pri javnih naročilih in pripomogli k boljšemu izkoriščanju možnosti državne pomoči. Radi bi tudi olajšali dostop malih in srednje velikih podjetij do financiranja in razvili pravno in poslovno okolje za zagotovitev pravočasnega plačevanja gospodarskih poslov, radi bi pomagali tem podjetjem, da bi bolje izkoristili priložnosti, ki jih ponuja enotni trg, da bodo i
zzive okolja spremenili v priložnost. In, nenazadnje, spodbujali bomo nadgrajevanje znanja in vse oblike inovacij.
Tisti, ki to koristijo, vedo, tisti ki ne, pač godrnjajo sto-krat uporabljeni stavek 'nič nimam od zbornice'."
* Kako ocenjujete vaših dosedanjih šest let vodenja domače zbornice?
"Moram reči, da zbornici predsedujem v najslabšem obdobju. Težave so se začele z zakonsko določeno članarino, kar je pravzaprav ključ težav na zbornicah. Čeprav se kljub temu zbornice zelo trudijo, da svojim članom nudijo maksimalno.
Sicer pa smo kljub temu v tem času veliko naredili. Poleg tekočih zadev smo veliko novega naredili tudi na področju počitniških kapacitet: na Malem Lošinju smo v celoti obnovili notranjost štirih apartmajev, uredili klimo in nabavili nove TV sprejemnike. Uredili smo tudi zunanjo teraso, kar je bila zaradi zastajanja meteornih voda večja investicija. V Banjolah smo nabavili nov bivalni kontejner in v celoti obnovili notranjost dveh obstoječih kontejnerjev ter uredili terase in zunanjo okolico. Prav tako smo nabavili nov apartma na Rogli in v celoti obnovili apartma v Kranjski gori. Na Treh Kraljih smo v obeh brunaricah v celoti obnovili notranjost in prekrili streho. V omenjene investicije je bilo vloženega veliko dela in sredstev. Vendar se nam zdi pomembno, da z obnovami, vzdrževanjem in novimi investicijami poskrbimo, da imajo obrtniki na dopustu ustrezen standard."
* Jabolko ne pade daleč od drevesa; med obrtniki je tudi vaša hčerka Simona …
"Ja, Simona dela v svoji obratovalnici Frizerski salon 'Šik' na Zgornji Polskavi. Je uspešna frizerka, amaterska igralka, in nenazadnje, odlična mamica."
Irena BRDNIK


 
 
 
KONTAKT-LOKACIJA
Območna obrtno-podjetniška
zbornica Slovenska Bistrica

Špindlerjeva 2e
2310 Slovenska Bistrica

TELEFON
02 818-14-84

FAX
02 818-31-10
 
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK-PETEK
7.00 - 15.00
SREDA
7.00 - 17.00

URADNE URE

PONEDELJEK IN PETEK
8.00 - 14.00
SREDA
8.00 - 16.30
 
PREDSTAVITEV
...Velike spremembe, ki jih je obrt doživljala skozi čas, so jo naredile še močnejšo.
Bistvene spremembe v odnosu do obrtništva smo v Sloveniji pričeli doživljati po osamosvojitvi, ko so nastopile velike družbene spremembe, ko so bile odpravljene ideološke ovire, zaradi katerih morda v preteklosti nismo mogli v popolnosti oživeti prizadevanj za razvoj obrti... [Preberi več]