|
|
STATISTIKA |
|
|
|
|
|
Obiskovalec št.: |
|
|
17437 |
|
|
|
|
|
Danes smo: |
|
|
4.10.2024, 6:30:27; |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
[19.08.2009] |
|
Zvonko Gmajner, s. p., Instalacije Gmajner, d.o.o., Sele pri Polskavi
| |
|
Delavnica s tretjo elektrarno na Bistriškem
Po petih letih zaposlitve v mariborski SVILI, se je Zvonko Gmajner, predvsem zaradi določenih političnih nestrinjanj, kot pravi, odločil za samostojno dejavnost. Čeprav danes v šali pravi, da če bi tam ostal, bi danes bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in bil brez skrbi, bi marsikateri poznavalec ob pogledu na novo, sodobno opremljeno skladiščno-poslovno zgradbo s sončno elektrarno dejal, da so mu v SVILI takrat naredili uslugo.
Tako je jeseni 1979 začel pisati danes 30. letno zgodovino svoje dejavnosti strojnih instalacij. Njegova dejavnost obsega vodovod, centralno ogrevanje, prezračevanje in plin. Prve njegove stranke so bile fizične osebe, osemdeseta leta so bili časi montaž prvih centralnih napeljav v stanovanjskih hišah. Na domačiji, kjer je sprva delal skupaj z enim pomočnikom, sta tako prvi dve leti bili zapisani tem storitvam.
Že po dveh letih pa je imel priložnost, za katero še takrat slutil ni, da ga bo spremljala trideset let. Še danes namreč opravlja redna vzdrževalna dela v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru, kjer je pred 28. leti za takratno Splošno bolnišnico Maribor dobil prvo ponudbo. "Ker še v naših krajih takrat ni bilo telefona, sem vsaka dva dni hodil v bolnico gledat, če je vse v redu oziroma če imajo kaj za popraviti. Enkrat je celo direktor bolnice prišel mene iskat domov, ko se je nekaj pokvarilo," se spominja tedanjih časov. Čez čas se je njegovim rednim strankam poleg mariborske bolnišnice pridružil slovenjebistriški Impol. "Začeli smo s halo Stampal in ostali do danes," pravi. Za omenjeni firmi oziroma institucijo Gmajnerjevi delajo še danes. Omenjena naročnika danes zanje predstavljata velik odstotek vsega dela. Med večjimi naročniki so tudi Mariborske lekarne Maribor in nekatera gradbena podjetja.
Med njihovimi referencami so med drugim Termalna Riviera v Rogaški Slatini, hladilni stolpi v Impolu, plinifikacija na Koroškem in še mnogo drugih. "Delali smo po celi Jugoslaviji, tudi v Makedoniji. Radi sodelujemo s kooperanti, z drugimi podjetniki, tudi s tistimi, ki imajo enako dejavnost kot mi."
Nato so rasli naprej
S povečanim obsegom dela se je povečevala tudi firma. Po začetni delavnici na domačiji v Selah je sledila gradnja večje delavnice s stanovanjsko hišo, nato pa še skladiščno-poslovne zgradbe, v katero so se preselili pred petimi leti in kjer imajo Gmajnerjevi sedež danes.
Med osmimi zaposlenimi, kolikor jih trenutno zaposlujejo (bilo jih je tudi že dvanajst), je danes cela Zvonkova družina - žena Cvetka, hčerka Saša, ki je diplomirala iz sociologije smer kadrovski menedžment, in sin Mitja, ki študira ekonomijo.
"Vsa leta so bila nekako konstantna, nekih ekstremov - ne slabih ne dobrih časov ni bilo. Najlepše pa je bilo na začetku, ko sva delala z enim pomočnikom, in sva lahko tu in tam 'skočila' na kakšno smučanje," se še malce pošali, ko ocenjuje svojo 30-letno kariero, in resno doda: "Danes pa smo že bolj vpeti v tempo, že zaradi tega, ker zaposlujemo ljudi."
Ob tem žena Cvetka skrbno in odgovorno pripomni: "Delavcem firma, v kateri so zaposleni, predstavlja del družine. Za njih je treba skrbeti. Bili so časi, ko smo za novo leto, na primer, na praznovanje povabili vse zaposlene skupaj z njihovimi partnerkami."
Na obratovalnici Gmajnerjevih je ena posebnost. Lani julija so v obratovanje predali sončno elektrarno. Okoli 160 tisoč evrov vredno investicijo so montirali na streho skladiščno-poslovnega prostora v Selah pri Polskavi. Izvajalec je bil bistriški ATES, po zamisli avtorja mag. Darijana Gradišnika, ki je v Slovenski Bistrici elektrarno imel prvi. Gmajnerjeva naj bi po naših podatkih doslej bila tretja na Bistriškem.
Čeprav Gmajnerjevi letos praznujejo 30. obletnico, toliko kot slovenjebistriška Območna obrtno-podjetniška zbornica, je bil, kar zadeva zbornico, v preteklosti "bolj v ozadju," kot pravi. Danes pa je aktivnejši tudi v svoji stanovski organizaciji. Trenutno je član upravnega odbora in skupščine. V prostem času pa še zaigra na trobento v spodnjepolskavski pihalni godbi.
Tekst in foto:
Irena BRDNIK
|
|
|
|
|