 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
114361 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
16.9.2024, 1:33:56; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [19.08.2009] |
 |
PREGLEDI IN PREIZKUSI STROJNIH INŠTALACIJ
|  |
|
PREGLEDI IN PREIZKUSI STROJNIH INŠTALACIJ
(plinovod, vodovod, ogrevanje, klimatizacija,...)
Ob izgradnji objektov, katerih sestavni in funkcionalni del so večinoma tudi strojne inštalacije (plin, vodovod, ogrevanje, klimatizacija,...), je investitorjem in izvajalcem večinoma znano, da so pogoj za uspešno izvedbo tehničnih pregledov objektov ter s tem za pridobitev uporabnega dovoljenja objektov tudi dokazila o zanesljivosti objektov, kamor sodijo tudi poročila o uspešno opravljenih tesnostnih in trdnostnih preizkusih vgrajenih strojnih inštalacij (plinovod, vodovod, ogrevanje, klimatizacija,...).
V tej zgodnji fazi nastanka objekta je tovrstno preizkušanje inštalacij še posebej smiselno in potrebno, saj lahko le tako z gotovostjo ugotovimo, če so strojne inštalacije izvedene ustrezno in brezhibno, kar je seveda pogoj za varno in funkcionalno uporabo objektov.
Pri tem je za to "skrb" zaslužnih več faktorjev in strani, od investitorjev, ki gotovo želijo dobiti ustrezno tehnično izveden objekt, do izvajalcev, ki s tem preverijo kakovost svoje izvedbe, za katero tudi odgovarjajo, pa do nadzornikov gradnje, katerih osnovna naloga je zagotovitev kakovostne izvedbe objektov v skladu s projektno dokumentacijo. Nenazadnje k temu pripomore tudi postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, kjer na tehničnih pregledih objektov izvedenci in upravni organi zahtevajo predložitev dokazil o zanesljivosti objektov.
S kasnejšo uporabo objektov pa skrb za vzdrževanje in obdobno kontrolo vgrajenih inštalacij večinoma usahne, lahko zaradi njihove navidezne trenutne brezhibnosti, včasih pa tudi zaradi pomanjkanja poznavanja tovrstnih zahtev in podcenjevanja pomena obdobnih kontrol. Ukrepanje se večinoma začne šele po ugotovljenih napakah (puščanju, uhajanju, vidnih poškodbah), torej največkrat prepozno, ko je škoda že nastala in ko pomeni sanacija škode določeno motnjo uporabe objekta.
Če se pri poškodbah manj kritičnih vrst inštalacij (vodovod, ogrevanje, klimatizacija) ne dogodi večja škoda kot le morebitno puščanje vode (kar lahko sicer povzroči konkretno posredno škodo, če je ugotovljeno prepozno), pa pri plinskih inštalacijah vsako podcenjevanje morebitnih poškodb in napak nikakor ne pride v poštev oz. je zelo neodgovorno, tako za objekt kot tudi za uporabnike objekta.
Vsi tovrstni cevovodi sodijo pod tlačno opremo, za katero veljajo konkretni predpisi, ki zahtevajo obdobne kontrole tesnosti in trdnosti, v skladu z veljavno zakonodajo in standardi, predvsem z namenom zagotavljanja varnosti in varne uporabe skozi vso življenjsko dobo objekta. Odgovornost za skrb in izvedbo zahtevanih aktivnosti nosi vedno lastnik oz. uporabnik inštalacij. Za primarne inštalacije do števnih mest je seveda odgovoren distributer oz. dobavitelj, za števnimi mesti pa je to odgovornost odjemalca.
Za več podrobnejših informacij smo z veseljem na voljo.
Varno in zdravo!
Damijan Lenošek
|
 |
|
|
|
|
