 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
114329 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
16.9.2024, 1:19:38; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [02.03.2011] |
 |
Gostilna Pri Martinu - Ana Skrbinek, s. p.
|  |
|
Delamo za tradicijo naše gostilne
Že po končani gostinski šoli je Ana Skrbinek imela željo po samostojnosti. Pred dvajsetimi leti jo je postopoma, po počasnih, vendar trdnih korakih začela uresničevati. Plod njenega truda je danes viden na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici, kjer že deset let iz gostilne Pri Martinu prijetno diši po dobri domači kuhinji.
Prvi začetki Anine kariere samostojnega gostinstva segajo v oktober 1992, ko je za leto dni na Venčeslju najela bife. Nato se je preselila v mesto, kjer je tri leta bila najemnica Gostilne Pri kapel'ci. Sledila je selitev na Jožef, kjer je dobre štiri leta delovala v gostinskih prostorih Emavs-a. V tem času pa se je odločila, da bo naslednja selitev selitev v lastne prostore. Tako je leta 2000 kupila zemljišče nekdanjega LIP-a in tam zgradila sedanjo gostilno. Januarja 2011 so jo že odprli. Sprva pritličje - šank-prostor, kuhinjo in jedilnico za 40 oseb, nato so v nadstropju uredili še dvorano za 100 gostov in prizidek za pokrito teraso, ki so jo pozneje spremenili v zimski vrt. Potem ko je vlada sprejela še protikadilski zakon, je pri Ani nastala še kadilnica za 11 oseb, ena prvih v Sloveniji in takrat prva v Podravju.
"Res je, da smo v minulih letih imeli kredite, vendar mi jih ni bilo težko odplačevati. Vsakega prvega v mesecu, ko sem plačala obrok, sem si rekla - zdaj je pa naslednjih pet kvadratnih metrov mojih," zadovoljno pove.
Reklama raje z dobro kuhinjo kot z oglaševanjem
"Reklamo si raje delamo z dobro kuhinjo in lepim odnosom do gostov, kot z oglaševanjem po časopisih, kajti najboljša reklama je od ust do ust," pravita Ana in njen sin Martin, ki je skupaj s partnerko Brigito v zadnjih šestih letih že krepko zagrabil za delo v domači gostilni. Po njem jo je Ana tudi imenovala. Martin je tik pred tem, da konča izobraževanje za mojstrski naziv, prav tako njihova kuharica. V strežbi pa skupaj z Ano delajo še trije sommelierji 1. stopnje. Kuhajo čim bolj domačo hrano, ne zamrznjeno, ampak sami pripravljajo pecivo, potice, zavitke, štruklje, domači kruh, ki ga še vedno vsako jutro zamesi Ana. "Mladi bodo morali slediti novim trendom in spremembam, predvsem pri hrani. To je priprava raznih slow-foodov, pa vegetarijanska kuhinja in podobno. Čeprav pri Štajercih slow-food težko uspe, ker imajo raje domačo hrano, plošče, …"
Kljub recesiji pa, "menim, da tisti, ki bo delal, bo lahko preživel. Če delaš in si prijazen do gostov ter soliden s cenami, lahko preživiš," ocenjuje Ana.
V projekt Slovenska gostilna
Razmišljajo tudi o vključitvi v projekt "Slovenska gostilna". Gre za projekt, po katerem naj bi vključene gostilne kuhale samo slovenske jedi. "Zaenkrat izpolnjujemo vse pogoje in imamo ambicije za vključitev v ta projekt, ker imamo že sami ves čas to strategijo po domačnosti."
"Razvijali se bomo, vključili novo ponudbo hrane, predvsem pa delali na slovenski tradiciji in tradiciji naše gostilne," napoveduje Martin. "Naš cilj je zadovoljiti goste, da se radi vračajo. Delamo bolj na dolgi rok. Pozornost namenjamo tudi kvalitetni postrežbi, pomembna je tudi obleka strežnega osebja, pa redno vzdrževanje in čiščenje lokala in redna skrb za izpolnjevanje vseh predpisanih normativov v gostinski stroki."
Njihovi gostje so vsi. "Tisti, ki pridejo k nam na kavico, pa tisti, ki prihajajo k nam vsak dan na malico, ali nekajkrat na leto, vsi so dobrodošli, in vsi se potem radi vračajo. To pa je za nas najbolj pomembno." Pri njih tudi razna društva rada organizirajo občne zbore, politične stranke novinarske konference, njihova gostilna pa je še posebej zasedena v času lokalnih volitev, ker politične stranke pri njih rade pripravljajo predstavitve in konference za novinarje. "Najbolj pomemben za nas pa je lokalni gost," poudarja Ana.
Predsednica Sekcije gostincev
Zadnja štiri leta Ana tudi predseduje Sekciji gostincev, ki deluje pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Slovenska Bistrica. Po številu članov gre za drugo največje delujočo sekcijo; zelo so tudi aktivni. Redno se udeležujejo srečanj gostincev v Portorožu, bili so na mednarodni konferenci novinarjev, udeležujejo se sejmov, tudi obrtnega v Celju, kjer večkrat pripravijo kakšno kulinarično presenečenje, s čimer želijo obiskovalce opozoriti na obrt na Bistriškem. Če pride do težav v stroki, radi stopijo skupaj. V ta namen so podpisali pismo o nameri, s čimer so združili gostinske sekcije podravske regije. V tej skupini so Slovenska Bistrica, Ruše, Ptuj, Lenart, Pesnica, Maribor in Radlje ob Dravi. Skupaj zastopajo interese gostincev pri raznih institucijah oziroma posvetih. "To sodelovanje je zelo zanimivo. Zastopamo enake interese in smo složni. Povedala bi le še, da, če je nekdo zainteresiran, da želi delati, in se pri svojem delu izobraževati, kar je danes nujno, lahko veliko koristnega dobi na obrtni zborn
ici. To so razna izobraževanja, nasveti, nenazadnje tudi sofinanciranje raznih izobraževanj. Če se le kdo obrne nanjo," ugotavlja Ana.
Besedilo in fotografije:
Irena BRDNIK
|
 |
|
|
|
|
 "Ana Skrbinek 1")
 "Ana Skrbinek 6")
