 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
1529 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
19.4.2024, 19:22:8; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [02.12.2011] |
 |
Kamnolom Skrilja: Jože Leva s. p., Oplotnica: 22 let
|  |
|
Še brat mi ni verjel da bo kamen uporaben
Ko je Jože Leva pred 22. leti v domačem vinogradu odkril droben kamen, še slutil ni, da se v njem skriva kamnolom. "Opazili smo veliko drobnega kamna, ki je bil bolj dovršen in barvno drugačen od navadnega kamna," pravi Jože Leva danes, ko je s kamnom škrilavcem mešane barve obložil že veliko cerkva, stanovanjskih hiš in drugih objektov. Dejavnost sta z ženo Ivano pred štirimi leti dopolnila še z ureditvijo okrepčevalnice, kjer ob koncih tedna za svoje goste pečeta postrvi, za katere so se specializirali, in druge, predvsem domače jedi.
Leta 1992 so kamen dali v analizo na Zavod za raziskavo materiala (ZRMK), od koder so dobili zelo dobre rezultate analize in elaborat. Podeljena jim je bila tudi rudarska pravica - koncesija za pridobivanje kamna, izdana s strani države. In tako so začeli. Prvo pridobivanje kamna je bilo ročno, "s samokolnico sem ga vozil, tudi ceste ni bilo," se prvih žuljev spominja Jože Leva. Nato so postopno zgradili cesto čez bližnji potok, posodobili opremo, in kamen začeli prodajati prvim kupcem. To so bile zasebne stranke, katerim so s kamnom oblagali spodnje dele hiš na fasadah. "Najprej sem strankam moral dopovedati in dokazati, da je kamen primeren za oblaganje, da je estetsko primeren za fasade hiš, predvsem pa, da je kvaliteten in da ima dolgo življenjsko dobo, tudi do 600 let. Celo brat mi sprva ni verjel."
 Jože Leva: "Vsaka cerkev ima na vrhu strehe bučko s križem, v kateri so shranjeni podatki, kdaj je bila cerkev obnovljena, s kakšnimi materiali, kje so ga dobili, kdo je obnovo opravil. Cerkev na Koritnem je bila obnovljena iz kamna iz našega kamnoloma, in sicer leta 1392. To nam daje veljavo, da so kamen pridobivali pri nas. Z zagotovostjo trdim, da je življenjska doba tega kamna 600 let."
Leta 2006 so v svojem kamnolomu našli tudi poldragi kamen ametist.
Potem ko mu je uspelo prebroditi ledino, je dela bilo vedno več. "Kasneje se je pokazala potreba po kamniti kritini. Prvo kritino, ki smo jo naredili, je bila leta 1992, v kraju Koritno, na cerkvi sv. Miklavža. Potem pa so se naročila za cerkvene kritine kar vrstila: Barbara pri Malahorni, Jožefova cerkev v Slovenski Bistrici, Tinje, Sladka Gora, Uršlja gora, kjer smo delali tlake, pa cerkev v Lovrencu na Pohorju in na Muti. Pohodne kamnite tlake - tla - smo delali tudi v umobolnici Begunje, v celotnem apartmajskem naselju Terme Snovik, v hotelu Bellevue na mariborskem Pohorju, grad v Račah in grad Jablje. Vzporedno pa smo delali tudi za privatne stranke, in sicer tlake, obloge, oblagali smo tudi notranje stene iz dekorativnega kamna, in kamine."
Leta 2008 so od Evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli znak kakovosti Rogla.
"V najbolj cvetočem obdobju - v letih med 1995 in 1997 - in ko je zakonodaja dovoljevala pogodbeno delo, smo zaposlovali tudi do dvanajst ljudi, sicer pa smo v povprečju v vseh letih bili trije."
Kamnolomu še okrepčevalnica Pri Firštu
Zdaj v največji meri sodeluje s kooperanti, svojo obrt je odprla tudi žena Ivana, ki je gostinka in ima prodajo kamna čez, pa še pri njihovi novi investiciji je šef. Leta 2007 so namreč v bližini - v Cezlaku 13 - kupili starejšo hišo, v kateri je od leta 1966 obratovala gostilna. Kljub temu, da je bila hiša v zelo slabem stanju, so jo obnovili, "ker smo v njej videli eno perspektivo, eno domačnost, kot dopolnitev k naši dejavnosti. Obnovili smo jo in poimenovali tako kot se pri nas reče po domače, v okrepčevalnico Pri Firštu."
 V domače opremljenem ambientu, kjer je tudi krušna peč, sprejmejo 30 gostov, na terasi pa še 50. Tako z ženo ob koncih tedna pečeta postrvi in druge jedi z žara, pozimi pa v večji meri pice v domači krušni peči, domači kruh, prekajene krače in domače pohorske jedi.
Prav tako novim trendom sledijo pri svoji tradicionalni dejavnosti kamnoloma: "Ker stranke želijo vedno nekaj novega, ker so gradnje sodobnejše, smo kamen začeli tudi uvažati iz Italije, Kitajske in Makedonije. Ta kamen se od našega razlikuje po kvaliteti, lažje ga je oblikovati, je bolj raven in gladek in estetsko bolj dovršen, pa tudi barvno drugačen."
Svojo obrt je odprl tudi sin Andrej z svojo partnerko Jožico, ki imata blizu doma - v Oplotnici - podjetje A.LES, kjer razrezujeta hlodovino ter prodajata les za tesarje in mizarje. "Drugi sin Sašo pa je v službi, kasneje pa naj bi nadaljeval z obrtjo, ki sta jo vpeljala starša," še izvemo ko povprašamo po naslednikih.
In kako naprej? "Delali bomo naprej, glede vlaganja pa bomo videli, če se bodo še pokazali boljši časi za obrtnike."
Besedilo in fotografije:
Irena BRDNIK
|
 |
|
|
|
|
 "Kamnolom skrilja 8")
 "Kamnolom skrilja naslovnica")
 "Kamnolom skrilja 2")
 "Kamnolom skrilja 3")
