|
|
STATISTIKA |
|
|
|
|
|
Obiskovalec št.: |
|
|
114153 |
|
|
|
|
|
Danes smo: |
|
|
16.9.2024, 0:14:20; |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
[08.06.2012] |
|
Tesarstvo in krovstvo MONTE d. o. o., Gladomes
| |
|
Četrti rod družinske tradicije tesarstva s sto-letno tradicijo
Marca letos je minilo dvajset let, odkar se Janez Ajd kot že četrti v rodu Ajdovih ukvarja s tesarstvom, zato je ta, danes še ena izmed redkih dejavnosti, pri njihovi hiši skupaj okoli 100 let. V družinskem podjetju, kjer so od skupaj šestih zaposlenih štirje domači - poleg žene Cvetke še sin Mitja in hčerka Doris, je na prvem mestu poštenost, kvaliteta, držanje dáne besede in sledenje novim trendom.
S tesarstvom so se ukvarjali že Janezov pradedek (njegovega imena se Janez ne spomni), dedek Jože, in oče, prav tako Jože. "Ukvarjali so se s tesanjem, vezanjem in z montiranjem lesenih ostrešij ter z izdelavo kozolcev," pove Janez. Nekaj teh kozolcev stoji še danes - v Gladomesu ter na Hrvaškem - v Čakovcu in v Dugem Selu blizu Zagreba. Ohranjeni so in služijo svojemu namenu za domačo rabo (za sušenje sena in žita). "Oče Jože se še spomni besed svojega očeta Jožeta: 'Moj oče mi je večkrat povedal, da je opravljal tesarska dela v Slovenski Bistrici pri grofu Attemsu in da mu je vedno vse plačal'."
Čeprav je Janez sprva imel željo, da bi se šolal za vojaški poklic, "sem na željo staršev začel s šolanjem za poklic tesarja na mariborski gradbeni šoli. Po končanem šolanju me je oče zaposlil, do njegove upokojitve leta 1992, nakar smo odprli družbo Monte. Prva stranka je bilo Elektro Slovenska Bistrica, naredili smo ostrešje za njihovo poslovno stavbo, nato smo naredili poslovno stavbo zasebnika Romana Lerherja na Zgornji Ložnici," se začetkov spominja Janez Ajd. "Potem smo se prebijali in razvijali na trgu naprej. Delali smo večje in zahtevnejše objekte, ker manjše in enostavnejše so tako 'fušarji pobrali' (smeh). In to delo na črno je problem še danes," nadalje pripoveduje Ajd. Kmalu, dobro leto po ustanovitvi družbe, se je doma zaposlila še žena Cvetka, ki je pustila službo v Impolu in se sprva lotila knjigovodskih in računovodskih del, pa tudi po material je šla, in tudi za delo na terenu je poprijela: "Kar veliko smo delali, pa še štiri otroke imamo," radostno nadaljuje moževo pripovedovanje žena Cvetk
a, "Stranke so nas potem začele same iskati, reklama je šla 'od ust do ust', kar velja za nas še danes," še pravi Cvetka, Janez pa jo dopolni: "To je najboljša reklama, najbolj sigurno je, da boš dobil dobro stranko, stranka pa vé, da bo dobila dobrega izvajalca; zadovoljstvo je obojestransko. Če je nekdo zadovoljen z našim delom, nas bo priporočal naprej. Tu je obojestransko zaupanje," še ženi pritrdi Janez.
Lesena ostrešja, kritina, stavbno kleparstvo in suho-montažna dela
K lesenim ostrešjem so Ajdovi pri ponudbi dodali še kritine - opečne, pločevinaste, betonske, bitumenske, kamnite, "predvsem kamnite kritine, iz kamna skrilj, ki so tudi naša posebnost na sakralnih objektih," pravi mojster Janez. Ponašajo se z že kar nekaj sakralnimi objekti, ki so jih 'spravili pod streho': Jožefova cerkev, Marijina cerkev, ki so jo prekrivali dvakrat, ker je pogorela, pa cerkev na Tinju, cerkev na Pregarskem, v Senožečah, Trbovljah, Vitanju. Trenutno končujejo streho na cerkvi na Spodnji Polskavi. Med njihove reference spadajo tudi ostrešja in kritine na mrliških vežicah, na gospodarskih poslopjih za kmetijstvo, in sicer predvsem zahtevnejše izvedbe (široki razponi). Delali so tudi naselja - naselje Rožna dolina v Novi Gorici (21 stanovanjskih hiš), naselje v Trzinu (20 stanovanjskih hiš), samostane (Benediktinski samostan v Limbušu), pa individualne zasebne hiše zahtevnejših izvedb.
Janez Ajd:" Enkrat sem naredil analizo delovnih ur za eno leto. Upošteval sem vse praznike, dopuste, bolniške, in ugotovil, da se je delalo samo 120 ur na mesec. Takrat sem bil šokiran, in sem se vprašal, kako sploh lahko živimo!"
Ponudbi so dodali tudi stavbno kleparstvo in suho-montažna dela - od kritine do mansarde po sistemu KNAUF. Njihov glavni dobavitelj za les je AHA EMMI Slovenska Bistrica, kjer, pravijo, dobijo kvaliteten les.
Cvetka Ajd: "Naš moto je kvaliteta, poštenost, držimo se dáne besede in sledimo novim trendom."
"Ves čas sledimo novim trendom in se izobražujemo. To je naš moto," pravi Janez. Sam je leta 2003 opravil tudi mojstrski izpit, "kot ena potrditev zase v svoji stroki", in da lahko izobražujejo vajence in da so pridobili verifikacijo obratovalnice. "Doslej smo izučili enega vajenca, in še kakšnega bi, če bi kdo pokazal interes, vendar kadra ni, tesarjev enostavno ni. Ves kader si izobražujemo sami. Mlade, ni važno, kaj so po poklicu, mi jih izučimo. Potem pa ponavadi gredo, 'fušat'," v šali, v kateri je na podlagi izkušenj pridobil veliko znanja doda Janez, in še razloži: "Toliko vložiš v enega, potem pa gre. Je pa res problem naše delo - višina, teren, vremenske razmere, višinski riziko, za kar je naše delo premalo plačano," pove Janez, ki danes zaposluje šest delavcev, za katere navkljub vsemu dobro poskrbijo: "Kljub temu, da imamo terensko delo, imamo red, urejen delovni čas, poleti nikoli ne delamo več kot deset ur na dan. Gledamo na kader, na naše zaposlene, kot na ljudi. Vedno poskrbim, da imajo toplo
malico, ne živimo od sendvičev. Delavec je enako človek kot jaz - delati mora štirideset let, da si zasluži pokojnino. Običajno sem z njimi na terenu, delam skupaj z njimi, v 70-ih odstotkih."
V družinskem podjetju štirje domači, iščejo še tesarje ali tiste ki jih to veseli
Čeprav si Ajdovi kader ponavadi izobrazijo sami, pa iščejo še kakšnega tesarja, ali nekoga, ki ga to delo veseli, in bi ga naučili.
Sicer pa so v družinskem podjetju zdaj zaposleni že štirje domači: Pred tremi leti, po končanem šolanju na mariborski tehnični gimnaziji se je doma zaposlil sin Mitja, leto zatem, po končani ekonomski srednji šoli še hčerka Doris. Ženi Cvetki tako zdaj ni treba več na teren, in bolj skrbi za delo v pisarni, "pa še vnuka imamo," ponosno pove, "tako da je pri nas vedno zelo pestro in veselo!"
"Najina želja je, da bi se obrt nadaljevala, je pa odvisno od njih samih. Znanje, ki ga imam, posredujem naprej svojim otrokom, če bo kdo pokazal interes, pa še komu. Iščemo tesarje!" modro doda Janez.
Janez je tudi član skupščine Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica, in sicer že drugi mandat, član sekcije pa ne, ker v njegovi stroki sekcija ne deluje. "Koristimo pa obrtno zbornico, koliko se le dá, in prav nam pride. Udeležujemo se seminarjev, ki jih pripravljajo in ki so za nas zanimivi," pravi Janez, "večkrat se obrnem na zbornico tudi s kakšnim vprašanjem, na katerega dobim odgovor od sekretarke Kelihove," pove Cvetka.
Fotografiramo se pod domačim ostrešjem, ki so ga napravili zase pred hišo, za senco nad desetletje starim kivijem in belimi cvetočimi potonikami, kjer si ponavadi oddahnejo, ko končajo delovni dan.
Irena BRDNIK
Foto: Irena Brdnik in arhiv družinskega podjetja Ajd
|
|
|
|
|