 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
1559 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
19.4.2024, 20:33:38; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [03.06.2015] |
 |
REGRESNI IN ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI
|  |
|
Aktualna obvestila št. 04-2015
REGRESNI IN ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI
Regresni in odškodninski zahtevki žal postajajo naša vsakodnevna praksa na področju varnosti in zdravja pri delu v primeru povzročenih poškodb pri delu.
Delodajalci večinoma še vedno ne poznajo podrobnejših določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s tem pa se ne zavedajo dovolj njihove odškodninske odgovornosti ter možnosti upravičenih zahtevkov za povrnitev škode Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v primeru nastanka poškodb pri delu, nastalih po krivdi delodajalca, ter možnosti zahtevkov za povrnitev škode Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) v primeru nastanka invalidnosti, telesne okvare, potrebe po tuji pomoči in postrežbi ali smrti zavarovanca.
Regresne zahtevke postavljata torej zdravstvena in pokojninska zavarovalnica, ki imata za to svoje ravnanje vso zakonodajno podporo in ustrezno podlago. Za enkrat so takšni zahtevki s strani obeh zavarovalnic usmerjeni predvsem do delodajalcev, ni pa nemogoče, da ne bi bili podani tudi do delavcev, še posebej v primerih, ko gre za dokazana kazniva dejanja.
Takšni regresni zahtevki predstavljajo dejansko izračunane stroške, ki sta jih imeli zavarovalnici s plačilom stroškov zdravljenja poškodovanih delavcev, rehabilitacije, nadomestilom odsotnosti z dela, s plačevanjem invalidskih pokojnin ipd. Izračuni teh stroškov so praviloma zelo visoki in lahko velikokrat predstavljajo za delodajalce znesek, ki ga podjetje le s težavo plača ali pa sploh ne more.
Zavrnitev regresnih zahtevkov s strani delodajalcev, ki se ne strinjajo s svojo odgovornostjo za nastanek poškodb, se praviloma končajo na sodišču, kjer skušajo delodajalci dokazati, da niso odgovorni za nastale poškodbe, kar pa jim le redkokdaj uspe. Tako se v večini primerov višina regresnega zahtevka za delodajalce poveča še za vse sodne stroške.
Odškodninski zahtevki so praviloma usmerjeni s strani poškodovanih delavcev do njihovih delodajalcev, ki so objektivno vedno odgovorni za varno delo delavcev. Pri teh zahtevkih pa domišljija delavcev (in še bolj njihovih odvetnikov) skoraj ne pozna razumnih meja, ko gre za ocenjevanje in ovrednotenje nastale škode zaradi poškodb pri delu.
Proti tem zapletom se lahko večinoma uspešno obranimo le s sistematično preventivno, torej z urejenostjo področja varnosti in zdravja pri delu podjetjih.
V primeru že nastalih zapletov (torej poškodb, ki danes praviloma posledično pomenijo regresne zahtevke in odškodnine) lahko delodajalcem nudimo veliko oporo in pomoč strokovni delavci na področju varnosti in zdravja pri delu ter sodni izvedenci s tega področja, saj so pri dokazovanjih odgovornosti v sodnih postopkih bistvene strokovne izkušnje in odločilne podrobnosti, ki jih nestrokovnjaki večinoma niti ne zaznajo oz. jih sploh ne poznajo. Pomen strokovnih dokaznih postopkov je toliko pomembnejši, saj s tem soustvarjamo sodno prakso, ki bo veljala v prihodnje.
Varno in zdravo!
Damijan Lenošek
|
 |
|
|
|
|
