 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
2145 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
20.4.2024, 10:47:9; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [21.01.2005] |
 |
Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve
|  |
|
Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve
Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve, pri čemer se zaposlitev obravnava kot vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev.
Dohodek iz zaposlitve se tako deli na:
1. dohodek iz delovnega razmerja (plača, pokojnine, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, boniteta za zaposlenega ali njegovega družinskega člana, avtorski honorar izplačan zaposlenemu, dohodki prejeti za vodenje poslovnega subjekta …);
2. dohodek iz drugega odvisnega pogodbenega razmerja (prejemek po avtorski pogodbi, izplačilo po pogodbi o delu, prejemki verskih delavcev …).
Zakon o dohodnini v 31. členu našteva dohodke, ki se ne štejejo v davčno osnovo:
- prispevki za socialno varnost;
- premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za PIZ (5,844 % bruto plače) in ne več kot 549.400 SIT letno;
- povračila stroškov v zvezi z delom do višine, ki jo določi vlada z uredbo;
- nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov, potrebnih za opravljanje dejavnosti na delovnem mestu do višine 2 % mesečne plače delojemalca in ne več kot 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS;
- nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov, potrebnih za opravljanje dejavnosti pri delu na domu do višine 5 % mesečne plače delojemalca in ne več kot 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS;
- odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izplačane v skladu s 109. členom Zakona o delovnih razmerjih, največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v RS.
Zakon, v primerjavi z dosedanjim, natančneje obravnava bonitete kot del dohodka iz zaposlitve. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, kot so:
- uporaba osebnega vozila za privatne namene;
- nastanitev;
- posojila brez obresti ali z obrestno mero nižjo od tržne;
- popust pri prodaji blaga ali storitev;
- izobraževanje, razen če gre za dopolnilno izobraževanje delojemalcev, ki je v zvezi z zaposlovanjem delodajalca;
- darila, izročena delojemalcu ali družinskemu članu, razen če se darilo izroči otroku delojemalca do 15 leta starosti v mesecu decembru do višine 10.000 SIT;
- zavarovalne premije, razen za zavarovanje nesreče pri delu, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona.
Zakon v 30. členu podrobneje določa način vrednotenja bonitet. Davčna osnova pri uporabi osebnega vozila v privatne namene se določi v višini 1,5 % nabavne vrednosti vozila mesečno, katera pa se postopoma znižuje na začetku drugega do vključno četrtega leta za 15 %, v petem letu do vključno osmega še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka nič (0). Če delodajalec prevozi mesečno za privatne namene manj kot 500 km, se nabavna vrednost zmanjša za 50 %. Če pa delodajalec zagotavlja gorivo tudi za privatne namene, se davčna osnova poveča za 25 %.
Če delodajalec delojemalcu zagotovi mobilni telefon v privatne namene, se v davčno osnovo delojemalca všteva 3.000 SIT tolarjev mesečno. Če delodajalec zagotovi delojemalcu posojilo brez obresti ali z obrestno mero nižjo od tržne, se boniteta določi na podlagi priznane obrestne mere, ki jo določi minister za finance.
Davek od dohodkov iz delovnega razmerja se bo po 1. januarju 2005 obdavčeval po progresivni lestvici, kot do sedaj. Akontacija se bo obračunavala od mesečnih dohodkov iz delovnega razmerja z upoštevanjem letne dohodninske lestvice, preračunane na mesečni raven. Prav tako preračunamo letne zneske olajšav na mesečno raven.
|
 |
|
|
|
|
