|
|
STATISTIKA |
|
|
|
|
|
Obiskovalec št.: |
|
|
313 |
|
|
|
|
|
Danes smo: |
|
|
18.4.2024, 14:24:50; |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
[12.10.2007] |
|
KAJ JE MALO DELO?
| |
|
Podjetniki, katerih obseg dejavnosti že preraste okvire samozaposlenosti, ko zgolj lasten vložek dela in znanja ne zadošča več za potrebe podjetja, se pogosto srečujejo z vprašanji, ali pridobiti kakšno novo delovno moč. Ko vendarle pride do odločitve o zaposlitvi, se spopadajo s vprašanji, katero obliko zaposlitve naj izberejo, koliko časa dnevno, tedensko, mesečno sploh potrebujejo pomoč.
Glede na možne oblike, ki jih pozna delovno-pravna zakonodaja, je zlasti z vidika fleksibilnosti zaposlovanja za podjetnike, katerih potreba po dodatni zaposlitvi ni stalna in se skozi različna obdobja spreminja, zelo zanimiva oblika zaposlitve - malo delo. Gre za obliko, ki ni opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih - ZDR, temveč v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zato ne govorimo o t.i. klasični zaposlitvi oziroma o pogodbi o zaposlitvi na podlagi ZDR.
Kot malo delo se šteje delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50 % minimalne plače. Tako delo lahko opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine.
Delo se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, in sicer glede pravil, ki urejajo delo otrok do 15 let, delovni čas, nočno delo, odmore in počitke, varstvo žensk, varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, in varstvo ter zdravje pri delu.
Delodajalec in oseba, ki opravlja malo delo, skleneta pogodbo o mali zaposlitvi, v kateri določita:
- podatke o pogodbenih strankah,
- datum nastopa dela,
- vrsto dela s kratkim opisom in kraj opravljanja dela,
- čas trajanja dela na dan, na teden in na mesec,
- določilo o znesku plačila za opravljanje dela in o načinu izplačevanja plačila,
- druge pravice in obveznosti.
Delodajalec mora osebo, ki opravlja malo delo, prijaviti v socialno zavarovanje in obračunati ter plačati prispevke za socialno varnost. Pri ugotavljanju in odmeri pravic iz socialne varnosti se zavarovanje upošteva kot delovno razmerje s krajšim delovnim časom.
Glede na navedeno ima ta oblika zaposlitve značilnost, da oseba ni v delovnem razmerju, vendar zanj veljajo socialno-varstvene pravice, prav tako pa se uporabljajo določena pravila ZDR. Ne veljajo pa postopki in pravice za sklepanje ter prenehanje pogodbe o zaposlitvi in še nekatere kogentne določbe ZDR v zvezi z dopusti, plačami, regresi za letni dopust itd. Navedene prednosti naj bi zlasti malim podjetnikom zagotavljale večjo fleksibilnost zaposlovanja, saj se, kot se opaža v praksi, le-ti najbolj bojijo postopkov odpuščanja zaposlenih iz poslovnih razlogov, zato se težko odločijo za sklenitev t.i. klasičnega delovnega razmerja po ZDR.
|
|
|
|
|