info@ooz-sb.si  
 DOMOV
 PREDSTAVITEV
 AKTUALNO
 ČLANKI
 OBRAZCI
 POČITNIŠKE KAPACITETE
 FOTOGALERIJA
IMENIK OBRTNIKOV
Vsebina samo za Člane OOZ Slov. Bistrica
 
  STATISTIKA  
   
  Obiskovalec št.:  
  15763  
   
  Danes smo:  
  13.4.2024, 8:57:5;  
  ZANIMIVE POVEZAVE  
   
 
POSTANITE ČLAN
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBRTNIK-PODJETNIK
SVETOVALNI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER OZS
MOZAIK PODJETNIH - UGODNOSTI
MOZAIK PODJETNIH - POČITNICE
MOJ OBRTNIK
NAŠA FACEBOOK STRAN
OZS NA TWITTERJU
KATALOG ČLANOV OOZ SLOVENSKA BISTRICA
 
 
 
 
 
[10.04.2008]

   40 let mizarstva Hojnik

Robert Hojnik je pred petnajstimi leti, natančneje 15. maja, od očeta Ivana prevzel družinsko podjetje mizarstva; z leti delovanja očeta Ivana in sina Roberta bodo letos na Spodnji Polskavi vsega skupaj zabeležili 40. obletnico družinske dejavnosti mizarstva.

Hojnik 1Robert proizvaja vse mizarske izdelke po naročilu. To je stavbno pohištvo, predvsem vhodna in garažna vrata ter vsa notranja oprema, predvsem stilno pohištvo, od tega omare, vitrine, pisarniško pohištvo, izdelano po meri. Delali so celo notranjo opremo za letalo. "Delamo vse, od 'štoka' do otroka," se sprva malce pošali Robert Hojnik.
In kaj je bil največji izziv? "Velik izziv zame je bilo opremljanje pisarne enega izmed pomembnejših direktorjev, ko je bil prostor zgrajen v obliki osmerokotnika, izdelati pa smo morali strop s polnili in z okrasnimi letvami, stenam osmerokotnika pa smo prilagodili tudi pohištvo. Bilo je dokaj zahtevno, tako da mi je sredi dela padla volja in sem si že rekel, kaj mi je tega treba. Nato pa smo naredili in bil sem zadovoljen. Še večji izziv zame je bila izdelava opreme za enega izmed prestižnejšim kozmetičnih salonov v Mariboru. Delali smo tudi vrata in regale za prostor, kjer so bile stene okrogle," odgovarja Robert Hojnik na naše vprašanje. Pa še nekaj je, ga spomnimo. Stilna komoda namreč, ki jo je Robert izdelal leta 2003 za razstavo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju tako dobro, da je zanjo dobil obrtniškega ceha. "Ko sem jo pripeljal iz Celja, sem jo želel postaviti v domačo jedilnico za spomin, potem pa je bil za nakup sprva zainteresiran bistriški grad, vendar do prodaje ni prišlo. Kupil jo je poslo
vnež v Avstriji. Žal mi je, da ni ostala v bistriški občini," še pove Robert o svoji dobljeni nagradi na celjskem MOS-u.
Obrtniški ceh pa ni edino priznanje, ki ga je prejel Robert. Leta 2005 je bil nominiran za Obrtnika leta 2005, isto leto pa je opravil tudi mojstrski izpit.
Hojnik 2
V Sloveniji je mizarska stroka premalo cenjena

Kljub temu, da je Robert na vprašanje, kakšne težave opaža v svoji stroki, odgovoril: "Težav ni (smeh), ne bom 'jamral'," pa je nato vendarle povedal, da so pri nas v Sloveniji še vedno premalo cenjeni izdelki, ki jih mizarji izdelujejo v svojih delavnicah. "Predvsem pri nas ni takšnih kupcev, ki bi cenili vrednost izdelkov, narejenih po merah. Vsega računalniški, CNC stroj ne more narediti, v mizarstvu je veliko ročnega dela, obdelave, drobnih prijemov, ki vzamejo veliko časa, ki ga težko zaračunaš, ker bi potem izdelek bil predrag. V Ameriki, na primer, takšne izdelke zelo cenijo in so zanje pripravljeni plačati visoke zneske, tolikšne, kolikšna je dejanska vrednost, če sešteješ vse ure dela. Eden izmed Američanov mi je pošteno povedal: "Imam denar, vendar si tega ne morem privoščiti. Tako zelo to delo cenijo v Ameriki. Zato raje delam za naročnike, ki cenijo izdelke, izdelane po naročilu, v katerih je vloženega veliko truda in tudi ljubezni."

Včasih je bilo vse drugače …

K pogovoru smo povabili še očeta Ivana in mamo Berto Hojnik.
Vprašali smo ju, kakšna je razlika, če primerjata čase pred štiridesetimi leti z današnjimi.
Oče Ivan: "Včasih je bilo veliko težje nabavljati nove stroje, saj smo morali vse uvažati, bili pa so tudi veliko dražji v primerjavi z današnjimi cenami, če jih primerjam s cenami avtomobilov, na primer. Tudi materiala ni bilo pri nas. Večkrat smo morali uvažati okovje, barve, ročne strojčke za obdelavo lesa, orodje. Drugače je tudi s povpraševanjem na trgu. Včasih smo izdelovali veliko oken, notranjih vrat, danes pa je to veliko cenejše pri proizvajalcih, ki jih izdelujejo serijsko. V določenem obdobju nekaj let, ko smo kot kooperanti sodelovali z bistriškim Granitom, smo izdelovali opremo za šole, vrtce, telovadnice, stanovanjske bloke. Tako, da če strnem, smo v obdobju, ko sem dejavnost opravljal jaz, izdelali največ notranjih vrat."
Robert: "Danes pa je material veliko dražji. Včasih je bilo razmerje v izdelku 50 proti 50, torej je bila cena izdelka sestavljena iz polovice materiala in polovice dela, danes pa je v ceni 70-odstotkov materiala, dela pa le v višini 30-odstotkov.
Mama Berta: "Spremembe so tudi pri vodenju knjig. Včasih je bilo to enostavneje, zdaj pa morajo računovodstvo tudi za male obrtnike voditi za to usposobljene računovodkinje."
Hojnik 4Dodati velja, da je mama Berta tudi veliko pomagala. Sicer ne večinoma pri delu v delavnici, ampak bolj pri vodenju knjig, kjer jo je zdaj zamenjala Robertova partnerka Nada. Dodatna pomoč bo kmalu tudi v delavnici; Robertov in Nadin sin Klemen namreč obiskuje 3. letnik Srednje lesarske šole v Mariboru, tako da se bo družinska tradicija še nadaljevala.

O velikoserijski proizvodnji ne razmišljam

Ko Roberta Hojnika še vprašamo, ali je njegova vizija za v prihodnje kakšna širitev, povečanje proizvodnje, pravi, da ne. "O velikoserijski proizvodnji ne razmišljam, ker ti na koncu ostane približno enak dobiček, kot bi delal z dvajsetimi zaposlenimi, na primer. To za sabo potegne povečanje proizvodnih prostorov, strojnih linij, vzporedno pa seveda tudi povečanje stroškov. Poleg tega danes ni veliko mizarjev, ki bi bili pravi mojstri svojega poklica. Mizarji so, ampak 'industrijski'. Zato raje delam sam," še razloži.
Hojnik 3Razvoj Hojnikove dejavnosti bo bolj v smislu vlaganja v nabavo kakšnega računalniško vodenega stroja, v posodabljanje obstoječe opreme, vendar le v določenem delu. V vsakem mizarskem izdelku, izdelanem po meri, je, kot rečeno, največ vredna kvalitetna ročna obdelava in lastna kreativnost. Slednja daje izdelkom največji čar.

Irena BRDNIK

 
 
 
KONTAKT-LOKACIJA
Območna obrtno-podjetniška
zbornica Slovenska Bistrica

Špindlerjeva 2e
2310 Slovenska Bistrica

TELEFON
02 818-14-84

FAX
02 818-31-10
 
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK-PETEK
7.00 - 15.00
SREDA
7.00 - 17.00

URADNE URE

PONEDELJEK IN PETEK
8.00 - 14.00
SREDA
8.00 - 16.30
 
PREDSTAVITEV
...Velike spremembe, ki jih je obrt doživljala skozi čas, so jo naredile še močnejšo.
Bistvene spremembe v odnosu do obrtništva smo v Sloveniji pričeli doživljati po osamosvojitvi, ko so nastopile velike družbene spremembe, ko so bile odpravljene ideološke ovire, zaradi katerih morda v preteklosti nismo mogli v popolnosti oživeti prizadevanj za razvoj obrti... [Preberi več]