 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
4811 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
23.4.2024, 21:26:2; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [09.10.2008] |
 |
25 let slikopleskarstva Damjana Perka
|  |
|
"Pravljičnih sedem let smo se borili s plačilno nedisciplino!"
Na prvi šolski dan leta 1983 se je Damjan Perko, po poklicu gradbeni tehnik, odločil, da bo registriral samostojno dejavnost. "V tistem času je bilo pomanjkanje slikopleskarske dejavnosti, tako da sem ocenil, da s to dejavnostjo nekako zapolnim takratno tržno nišo," je povedal Damjan Perko. V Poljčanah, kjer živi in dela še danes, je zgradil delavnico in skladišče, večino dela pa so trije mojstri, kolikor jih je takrat zaposlil, opravljali na terenu. Tako je vse lepo teklo do leta 1991, ko se je začela plačilna nedisciplina, ki je Perka krepko udarila po žepu: "Veliko smo delali za slovenska podjetja, ki nam opravljenega dela in vloženega materiala niso plačali. V naslednjih sedmih letih smo izgubili okoli sto tisoč takratnih nemških mark svojega denarja, kljub temu, da smo na nastale okoliščine hitro reagirali, in sicer s tem, da smo takoj - leta 1991 - odprli prodajalno Mavrica, kjer smo lahko nekaj materiala, ki smo ga uspeli z nekaterimi dolžniki skompenzirati, tudi prodali. Najhujša plačilna nedisciplin
a je za nas trajala do leta 1998," dodaja Perko.
 Damjan Perko: "Vesel sem, da nam je kljub vsem težavam uspelo."
Leta poti navzgor
Leta 2003 se je trgovini Mavrica, kjer danes še vedno prodajajo barve, lake, čistila in zaščitna sredstva, pridružila še Železnina, kjer prodajajo vodovodni material, ogrevalno tehniko, okovje, vijake, ročno in elektro orodje ter elektromaterial. "Tudi to prodajalno smo odprli predvsem zaradi kompenzacij," razlaga Perko. Letos, ko praznujejo 25. obletnico delovanja, sta med osemnajstimi zaposlenimi tudi že njegovi hčerki Petra in Mojca ter zet Uroš. "Mojca in Uroš vodita Železnino in skupino inštalaterjev, ki delajo na terenu, Petra pa vodi Mavrico." V obrt pa je vključena tudi žena Irena, ki vodi knjigovodstvo za celotno podjetje STG - slikopleskarstvo, trgovina in gostinstvo. Poleg trgovine Mavrica imajo Perkovi namreč danes tudi manjši kava bar.
Kljub temu, da je Damjan Perko verjel, da je po pravljičnih sedmih letih plačilne nediscipline in tovrstnih težav konec, ga je leta 2005 udaril nov val. "Celo osnovno šolo Majšperk smo prepleskali zastonj. Do danes nismo uspeli izterjati nič. Trenutna situacija je takšna, da je tožba, naslovljena na Občino Majšperk, še vedno v postopku, gre pa za okoli 80 tisoč evrov. Delali smo šest mesecev, vložili material, ki ga je bilo treba plačati, prav tako smo zaposlenim morali izplačati plače in poravnati prispevke," razloži o zloglasni osnovni šoli, ki je zaradi dolgov tudi drugim izvajalcem pred časom dvignila prah po vsej Sloveniji.
* Bilo pa je tudi kaj lepega. Na katere objekte ste najbolj ponosni?
Na zunanjo fasado in notranjost hotela Neptun v Portorožu, na Terme Topolšica, delali smo tri četrtine vseh hotelov in občinski stavbi v Rogaški Slatini in Podčetrtku, ponosni smo tudi na osnovno šolo Majšperk (smeh). Res, naredili smo lepo, in ponosni smo na to, da ni plačano, je pa druga zgodba. Lotili smo se tudi restavriranja notranjih poslikav: delali smo cerkev v Poljčanah, samostan in cerkev v Olimju, samostan v Studenicah, grad v Slovenski Bistrici. Ponosni smo tudi na to, da smo kljub težavam ves čas širili dejavnost, povečevali vrednost firme, zaposlovali vedno več ljudi. Nismo vlagali v drage avtomobile ali jahte, ampak smo denar vlagali nazaj v obrt. To je danes zame dober občutek in elan za še večjo rast," ocenjuje Damjan Perko danes, po 25. letih delovanja.
 Družinsko podjetje Perkovih, od leve: hčerka Petra, Damjan Perko ter hčerka Mojca z možem Urošem.
Trije zaposleni do upokojitve
Ves ta čas Perkovi niso pozabili na svoje zaposlene. Ob 25. obletnici so prav za njih pripravili praznovanje te obletnice in nanj povabili tudi vse družinske člane zaposlenih. Praznovanja so se udeležili tudi župan Stanislav Kovačič in ostali predstavniki Občine Poljčane. Perkova posebnost pa je še ena: trije delavci so bili pri njem zaposleni zadnjih 10 do 15 let svoje službe, in tako pri Perkovih dočakali upokojitev. "Izplačali smo jim potrebno odpravnino ob upokojitvi, nismo jih prijavili na Zavod za zaposlovanje, tako kot to počnejo nekateri, in vesel sem, da se je to zgodilo pri nas," ob tem veselo doda.
"Ni mi žal, da sem se odločil za samostojno pot. Računam, da bo dejavnost ostala in šla naprej. Kmalu bo tudi sin Rok doštudiral gradbeništvo, takrat naj bi v slikopleskarstvu v enem delu nadomestil mene. Naslednike tako imamo. Če bi nam uspelo, bi radi te trgovine združili v en trgovski center, kjer bo tudi uprava podjetja in slikopleskarstvo. Skratka, radi bi centralizirali vse na eno mesto, pri čemer pričakujemo tudi sodelovanje Občine Poljčane, in sicer na območju nove obrtne cone. Menim, da je lokacija primerna za občane kot kupce, na koncu koncev pa zaposlujemo kar nekaj ljudi, in še jih bomo," še svoje načrte za naprej izda samostojni podjetnik Damjan Perko.
Tekst in foto:
Irena BRDNIK
|
 |
|
|
|
|
 "Damjan Perko 2")
 "Damjan Perko 3")
