|
|
STATISTIKA |
|
|
|
|
|
Obiskovalec št.: |
|
|
9199 |
|
|
|
|
|
Danes smo: |
|
|
6.11.2024, 6:33:12; |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
[07.02.2012] |
|
SOHA d. o. o. - družinsko podjetje Šoštarič - 30 let
| |
|
Delamo zanesljivo in kakovostno, v dobro vseh udeležencev
Današnja zasebna družba SOHA d. o.o. o. je nastala iz obrti Slavka in Katarine Šoštarič, ko sta pred 30. leti, leta 1982, po naključju začela izdelovati komunalne ščetke za čiščenje avtoceste Slovenike. Danes, ko slavijo 30. obletnico delovanja in sta se pred desetimi leti domači firmi pridružila sinova Mike in Tino, so z novimi proizvodnimi prostori in dvema sodobnima strojema, ki so jih dokupili, še vedno vodilni proizvajalec tovrstnih ščetk v Sloveniji, trg pa širijo v Evropo in v svet.
Zgodba nastanka Šoštaričevega družinskega podjetja je zanimiva. Sega namreč v čas, ko so gradili avtocesto Sloveniko. Ko so jo gradili ob Slovenski Bistrici, so graditelji malicali v gostilni Daníca, katere najemnik je takrat bil Ivo Šoštarič, Slavkov brat. Slavko in Katarina Šoštarič sta tisti čas delala v Nemčiji, hkrati pa v Slovenski Bistrici gradila hišo. Na enem izmed dopustov v Slovenski Bistrici je tako Ivo Šoštarič bratu Slavku povedal, da takratna Avto-baza Tepanje išče proizvajalca oziroma dobavitelja komunalnih ščetk za stroje za čiščenje cestišč in tunelov. Slavku se je ideja zdela zanimiva, zato je v Nemčiji začel poizvedovati in nabavljati stroje in jih voziti v novozgrajeno hišo z delavnico. Ko je bilo vse nared, sta se z ženo preselila v Slovensko Bistrico in odprla obrt. "Za Avto-bazo Tepanje smo izdelovali komunalne ščetke za čiščenje cestišč, ograj in tunelov. To je bil naš prvi odjemalec. V enakem obdobju smo vzpostavili sodelovanje z podjetjem RIKO Ribnica. To sodelovanje je potrdilo, d
a ima poslanstvo novoustanovljene obrti plodna tla," je povedala Katarina Šoštarič. "Sicer pa je takrat v Sloveniji bila velika kriza. Nič nismo mogli kupiti tu, še margarine ne. To je bilo obdobje, ko smo dobivali bone za bencin in tako naprej." Njihova proizvodnja pa se je kljub temu širila. Oba sta trdo delala, Slavko je vsa orodja za stroje izdeloval sam. Sčasoma so delali za skoraj vsa cestna in komunalna podjetja v Sloveniji, nato še po Jugoslaviji - za letališče Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, za Komunalo Pula in druge. Posamezna naročila so znašala tudi po pet tisoč krtač, bile so kovinske in plastične. Kljub temu, da so tu in tam opravljali tudi razrez kovin (za Unior in Comet Zreče, Steklarno Rogaška), je proizvodnja ščetk ostala njihova primarna dejavnost. Takrat so bili edini proizvajalec tovrstnih ščetk v Sloveniji in Jugoslaviji. Ko se je južni trg zaprl, so del proizvodnje preusmerili še v izdelavo tehničnih ščetk (za potrebe kovinsko-predelovalne industrije in ostalih industrijskih panog).
Danes so postali vodilni proizvajalec komunalnih in tehničnih ščetk v Sloveniji. Trg so razširili na območje Evrope, širitev na svetovni trg je njihov naslednji cilj.
Na trdnih temeljih staršev mladi gradijo naprej
Zaradi težav z uvozom surovin iz tujine so leta 1990 registrirali družbo SOHA d.o.o., v sodelovanju s Hans-om R. Haas-om iz Nemčije, ki je še danes njihov "drag družinski prijatelj", kot pravijo. Obrt je ostala pri hiši, lastnica je bila Katarina. Medtem sta zrasla in se izšolala oba sinova in se zaposlila v domači družbi. Potem ko so solastnika iz Nemčije izplačali (z njim še danes dobro sodelujejo), se je struktura družinske firme spremenila. Lastnik podjetja SOHA d.o.o. je oče Slavko, starejši sin Mike je direktor, Tino - mlajši sin pa prokurist. Mike ima čez proizvodnjo, Tino pa ekonomijo.
Mladi so na trdne temelje domačega podjetja, ki sta jih s pridnim delom pridelala starša, počasi, a sigurno začeli širiti proizvodnjo in trg. "Ker so smernice trga tako narekovale, delo doma pa ni prinašalo dovolj perspektive, smo začeli razmišljati o gradnji novih, večjih poslovnih prostorov. Zemljišče smo že imeli izbrano, nato pa je bratu prišla informacija, da se prodajajo proizvodni prostori na Leskovcu pri Pragerskem, in odločili smo se za nakup," je o začetkih lokacije, kjer delajo sedaj povedal Tino Šoštarič. "Bistveno bolj preprosto in cenovno ugodneje je bilo, kot graditi nov objekt in čakati, da bo gradnja končana. Glavni razlog za nakup večjih prostorov je bila potreba po dodatnih proizvodnih prostorih in kasnejša nabava novega stroja za proizvodnjo valjčnih ščetk. Z leti poslovanja na novi lokaciji so rastle tudi potrebe po modernizaciji in leta 2008 smo ob nabavi novega stroja za izdelavo segmentnih ščetk k obstoječim proizvodnim prostorom na Leskovcu dogradili še novo halo. Prednost nabave tega
stroja je v boljši kakovosti ščetk in v stroškovni racionalizaciji proizvodnje, če smo želeli priti na evropski trg. "
Šoštaričevi radi poudarijo, da so zelo družinsko podjetje, saj v obrti delajo štirje iz družine - doma je zaposlena tudi Mike-ova partnerka Zvonka, "ostali trije zaposleni pa so za nas prav tako družina," pravijo. Rečeno se potrdi pri fotografiranju, ko izrazijo željo, da bi slikali tudi njih.
Ostati v rangu mikro podjetja
In kako naprej? "Midva nadaljujeva to zgodbo," pravi Tino. "Imava skupni cilj. V neobvladljivo rast ne bomo šli, tu se tudi oče strinja. Nekje v rangu mikro podjetja z do deset zaposlenimi se bomo gibali, z obvladljivimi stroški, da se lahko plačuje v pokojninsko blagajno, in da tudi normalno živimo. Naša vizija je, da delujemo na temelju obstoječega poslovanja, v dobro notranjih - to so zaposleni, in v dobro zunanjih udeležencev - to so kupci in dobavitelji, država in ostale javnosti. Ker če je korist enostranska, sledi izkoriščanje delavcev, če pa delaš v dobro vseh, pa je ravno prav. Naša prioriteta ni delati v velikih količinah, ampak kakovostne izdelke, ker to prinaša delo na dolgi rok. V zadnjih treh letih, v 2008 in 2010, smo vložili v nabavo strojev, pri čemer smo bili tudi uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev iz evropskih skladov in podprti s strani Nove KBM, zdaj pa moramo izkoristiti ta potencial, ki ga imamo," še pravi Tino Šoštarič. V prihodnosti nameravajo zgraditi še eden proizvodni ob
jekt. Cestna baza Tepanje, današnji DARS in RIKO Ribnica, sta danes, po tridesetih letih, še vedno njihova stalna odjemalca komunalnih ščetk, čeprav je to zdaj le košček v mozaiku Šoštaričeve proizvodnje.
Besedilo in fotografija:
Irena BRDNIK
|
|
|
|
|